Že več kot dve desetletji zadnji konec tedna v oktobru Ljubljana zaživi v ritmu teka. Tekaško prireditev, polno presežnikov, v soboto otvorijo otroci, ki se, nekateri v igri, drugi pa čisto zares, zaženejo proti cilju. Dogodek doseže vrhunec v nedeljo, ko se na startu zbere pisana množica rekreativnih in profesionalnih tekačev z vsega sveta in prav mogoče je, da pade tudi kakšen rekord proge.

Aktiven življenjski slog je v naši naravi, zato sponzoriramo Olimpijski komite Slovenije, smučarske skakalce pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, nogometna kluba NK Maribor in NK Olimpija ter Ljubljanski maraton. Skupno kar 600 športnih prireditev, organizacij in društev letno.

Pogled nazaj

27. oktober 1996 je bil za marsikoga čisto navaden dan. Za tiste, ki so pripravljali prvi Ljubljanski maraton in vse, ki so na njem prvič tekli, pa je bil to zagotovo dan, ki ga niso pozabili. Ljubljana se je s to športno prireditvijo postavila ob bok svojim velikim evropskim sosedam, ki so že imele svoje mestne maratone. 673 tekačev je lahko že na prvem maratonu izbiralo med maratonom, polovičnim maratonom ali rekreativnim tekom. Med moškimi je bil najhitrejši Roman Kejžar (2:20:12), med ženskami je zmago slavila Helena Javornik (2:37:58).

Že na drugem Ljubljanskem maratonu so se domačim tekačem pridružili tuji tekači, vseh je bilo že nekaj manj kot tisoč – zmagal je Kenijec Charles Subano (2:19:28). Na tretjem maratonu so prvič tekli tudi otroci – postopoma so pričeli uvajati teke osnovnošolcev, dijakov in predšolskih otrok. Leta 2007 je bilo udeležencev prvič več kot 10.000 in številka je le še rastla. Ljubljančani so maraton kmalu sprejeli za svojega in množično prihajali glasno navijat za tekače. Ljubljanski maraton pa je zrasel v največjo športno prireditev v Ljubljani, v kateri se večina tekačev preizkusi vsaj enkrat, v soncu, dežju in celo v snegu.

Ljubljanski maraton v številkah

Na prvem Ljubljanskem maratonu, leta 1996, je teklo 673 tekačev. Na lanskem, 22. Ljubljanskem maratonu se je število tekačev povzpelo na 23.399. In, če so bili udeleženci sprva izključno Slovenci, lahko zdaj trdimo, da je prireditev vsekakor prerasla meje in prvi v cilj že več let pritečejo Kenijci, ki so absolutni zmagovalci Ljubljanskega maratona. Edini Slovenec, ki je zmagal na 42-kilometrski progi je Roman Kejžar (leta 1996 in 2001), med ženskami pa se z naslovom zmagovalke na najdaljši razdalji lahko pohvalijo kar tri Slovenke – Helena Javornik (1996, 1997, 1998), Nada Rotovnik Kozjek (2001) in Daneja Grandovec (2005). Najstarejša tekmovalka lanskega maratona je bila kar 84-letna Kazimira Lužnik, ki je pretekla 21 kilometrov.

Tudi rekordi niso manjkali. Rekordni čas med moškimi na 42 kilometrov je leta 2015 dosegel Etiopijec Getachew Limenih (2:08:19), rekord med ženskami pa je leta 2009 dosegla Kenijka Caroline Kilel Cheptonui (2:25:24).

Od kod izvira maraton

Maraton je najdaljša in najtežja atletska disciplina. Za začetnika maratona velja grški vojak Filipid, ki naj bi po bitki na Maratonskem polju leta 490 pr. n. š. brez prestanka pretekel razdaljo od Maratona do Aten, da bi senat obvestil o zmagi nad Perzijci. Žal je na cilju umrl od izčrpanosti. Razdalja, ki naj bi jo grški vojak pretekel je bila okoli 40 kilometrov. Prvi maraton kot športna disciplina je bil izveden na olimpijskih igrah leta 1896, dolžina proge pa se je kasneje še večkrat spremenila, leta 1924 pa je postala dokončna - 42.195 km.

Če mislite, da maraton izvira iz starogrških olimpijskih iger, se motite. Najdaljša razdalja, na kateri so tekmovali antični tekači, naj bi bila dolga le okoli 4 kilometre.

 

Viri: Ljubljanski maraton, Žiberna, M. in Gradišnik, B., 2015: Zgodba Ljubljanskega maratona

Fotografije: Timing Ljubljana