Tehnika teka
Zapis je del projekta: Tek nas druži.
Zdrav življenski slog, dober in strukturiran trenažni program, naša trda volja in dobro izpeljan trening prinesejo dobre rezultate. Napredek je kmalu viden in tako postajamo boljši tekači.
Kilometrina se nabira in počasi postaja že zelo pomemben del našega treninga tudi sama tehnika teka. Tehnika teka je v prvi vrsti naša preventiva pred poškodbami.
Prav s pravilno tehniko teka zmanjšamo obremenitve na skelet, ki se ob nepravilnem pristanku stopala na tla preko gležnjev, kolen in kolkov širijo do hrbtenice. S tem poskrbimo za primerno absorbcijo sil in bolj varen tekaški korak.
Optimalna tehnika teka pa ni povezana le z optimizacijo sil, ki jih prenašamo na naše telo, temveč zaradi pravilne tehnike teka lahko tečemo dlje in hitreje. Pripomore namreč k temu, da je naš tek bolj ekonomičen, saj s tem aktiviramo tiste mišice, ki so za tek primerne, in tako porabimo manj energije. Izkoriščamo tudi elastično silo, ki nam pri teku daje lahkotnost koraka.
Tehnika teka se seveda razlikuje od posameznika do posameznika. Na njo vplivajo tudi morfološke značilnosti tekača, zato včasih težko govorimo o »pravilni tehniki teka«.
Oglejmo si osnovne elemente optimalnejše tehnike samega teka
1. Postavitev stopala na podlago:
Prvi kontakt s tlemi naj bo na srednji zunanji del stopala, saj je tako odriv hitrejši, hkrati pa zmanjšamo obremenitev sklepov v primerjavi s postavitvijo stopala na zadnji del oz. na peto. Pri teku na peto se sile prenašajo po skeletu navzgor in povzročajo obremenitev skočnega sklepa, kolen, kolkov in hrbtenice. Postavitev stopala na srednji oziroma sprednji del stopala je tudi bolj ekonomičen, saj elastične sile mečnih mišic in Ahilove tetive pripomorejo k manjši porabi energije.
2. Odriv:
Odriv je povezan s postavitvijo našega stopala na podlago in je pomemben del našega tekaškega koraka. Z vajami, ki izboljšujejo odriv, pridobivamo na moči tako iztegovalk kolka in kolena kot tudi na moči in stabilnosti skočnega sklepa, kar je bistven del preventive pred poškodbami.
3. Položaj bokov in naklon trupa:
Med tekom se izogibamo sedečemu položaju telesa, zato naj boki ne ostajajo zadaj in spuščeni, temveč jih potisnemo naprej in navzgor. Tako bo postavitev stopala pod težiščem telesa, s čimer bo odriv učinkovitejši, naklon telesa pa optimalen. Optimalen ravnotežni položaj zagotavlja naklon trupa med 5 in 10 stopinjami. Pri prevelikem nagibu trupa naprej so mišice, ki ta ravnotežni položaj vzpostavljajo, ves čas aktivne, kar povečuje našo energijsko porabo.
4. Gibanje rok:
Roke naj bodo med tekom sproščene, hkrati pa čvrste in aktivne, v komolcu ves čas približno v pravem kotu. Gibanje naj poteka izključno z rameni v smeri teka, pri gibanju pa naj roke ne preidejo sredine telesa, kar lahko povzroči rotacijo zgornjega dela telesa. Delo rok pri teku zmanjša amplitudo gibanja težišča telesa in je koordinirano z delom nog, kar pomeni, da imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežnega položaja in velik vpliv na učinkovitost samega teka.
5. Pogled:
Pogled pri teku je usmerjen 4-5 metrov naprej, glavo imamo dvignjeno v podaljšku hrbtenice.