Si lahko predstavljate šolarja brez šolskega nahrbtnika ali torbe? Verjetno ne. Ta nujen pripomoček je nepogrešljiva oprema vsakega nadobudnega učenca. Povrh se zdi, da manjši, kot so šolarji, večje so njihove torbe. Toda ni bilo vedno tako …

Usnjeni pasovi, table in tablice

Ob začetkih šolstva, kakršnega poznamo danes, otroci sploh niso imeli šolskih torb in nahrbtnikov. V začetku prejšnjega stoletja so učenci tistih nekaj knjig, ki so jih potrebovali pri pouku, povezali s preprostim usnjenim pasom. Ostale – takrat še zelo osnovne – šolske pripomočke pa so imeli kar v šoli. To so bile predvsem velika šolska tabla za učitelje in manjše tablice za učence. Na obe vrsti tabel se je pisalo s kredo.

Pozdravljen, šolski nahrbtnik!

V naslednji desetletjih se je vedno bolj uveljavila množična uporaba papirja za vsakodnevno rabo. S tem so se pojavili tudi šolski zvezki in pisala. In te je bilo treba nekako prinesti v šolo. V sredini prejšnjega stoletja, od 1940. let dalje, so tako prvič postali moderni šolski nahrbtniki.

Torba na eno ramo

V naslednjih desetletjih se je v šolah po svetu nahrbtniku pridružila torba, ki so jo najbolj trendovski otroci nosili počez. Tako torbe kot nahrbtniki so bile iz usnja, platna ali kombinacije obeh.

Najlonska revolucija

Čeprav je nekaj časa v šolah prevladovala usnjena šolska aktovka, so jo zaradi praktičnosti hitro spodrinili novi in izboljšani nahrbtniki. Od konca 1960. let dalje so za nahrbtnike – najprej športne, nato tudi šolske – začeli uporabljati trpežni najlon, ki je bil v tistem času vedno bolj priljubljen. Tudi šolstvo se je vedno bolj razvijalo in šolarji ter študenti so potrebovali vedno več knjig in drugih potrebščin. Študentje so navadno vse knjige za študij prenašali kar v rokah. To je postajalo vedno bolj nepraktično. Podjetja, kot so JanSport in L.L.Bean, so bila prva v ZDA, ki so razvila nahrbtnike, posebej prilagojene velikosti – in teži! – šolskih knjig. Zelo hitro so postali velika prodajna uspešnica. Od takrat so ostali praktično nespremenjeni.

Torbe na kolesih

Nahrbtniki in šolske torbe se nato dolgo niso dosti spreminjali – le vedno težji so postajali. Kot odgovor na opozorila ortopedov, da je dnevno prenašanje težkih šolskih torb slabo za otroško hrbtenico, so se pojavile torbe na kolesih – najdete jo tudi v Mercatorjevi ponudbi, v zadnjih letih pa so se uveljavili skiroji z vgrajeno torbo, kakršen je na primer priljubljeni RollJet.

Skozi zgodovino so šolarji potrebovali različne količine šolskih potrebščin, temu pa so se prilagajali tipi in velikosti šolskih torb.

Konec šolskih torb?

Z vrtoglavo hitrostjo razvoja spletnih orodij se pojavlja vedno več pobud po »brezpapirni« šoli. Veliko študentov je za zapiske med predavanji že začelo uporabljati prenosnike ali tablice. Tudi za mlajše vedoželjneže bi nekateri najraje, da bi pisali in se učili kar na računalnikih. Bodo šolarji po skoraj okroglem stoletju od takrat, ko so s kredo pisali na tablice, spet na tablicah, le da zdaj elektronskih?

Po prvih testnih projektih sodeč šole še nekaj časa ne bodo brez papirja, pa tudi peresnic, barvic, ravnil in vseh drugih pripomočkov ne. Do takrat pa le poskrbite, da bodo šolske torbe takšne, ki jih imajo vaši otroci radi, in da bodo čim manj obremenjevale njihove hrbtenice. To med drugim pomeni, da lahko tehta največ desetino teže vašega otroka.

Viri: From 'Book Strap' To 'Burrito': A History Of The School Backpack, NPR.org, 2015; Is a paper-free school a proposal too far?, Education Business, 2014; Rezultat tehtanja: velika večina šolskih torb pretežka, 24ur.com, 2016: https://www.24ur.com/novice/slovenija/rezultat-tehtanja-velika-vecina-solskih-torb-pretezka.html; Šolske torbe - z njimi povezane težave in možne rešitve, NIJZ, 2018