Izraz za solato izvira iz latinščine. Rimljani so imeli navado jesti surovo zelenjavo, začinjeno s kisom, oljem in slanico – torej nič drugače kot mi danes. Jed so imenovali herba salata, kar bi v dobesednem prevodu pomenilo (p)osoljena trava. Izraz in jed se obdržita in se v 14. stoletju uporabljata kot salade v stari francoščini in salad ali sallet v angleščini. Francozi in Angleži so potem družno prevladali svetu in tudi besedo solata ponesli v svet.

Dr. Feelgood pravi takole:

Solata je super, a sama po sebi še ni uravnotežen, ne nasiten obrok. Da bi to postala, potrebuje dve osnovni sestavini: vir beljakovin in primeren preliv (okusen ter primerno sestavljen).

Beljakovine poskrbijo za "podporo". To so imeli v mislih, ko so rekli, da "prazna vreča ne stoji pokonci". V solato se najbolj podajo beljakovinskaživila, kot so tuna, jajca, pršut, manj masten sir, fižol, čičerika, soja, leča. tempeh, tofu in seitan. Lahko izberete zgolj en vir izmed naštetega ali vire poljubno sestavite. Najbolj pomembno je, da dosežete porcijo v velikosti vsaj ene dlani za punce in malo več za fante, kjer eno dlan predstavlja večja konzerva tune ali stročnic, vsaj 3 jajca, malo manj kot 100 g manj mastnega sira ali pršuta.

Primeren preliv pomeni, da je v prvi vrsti okusen, saj brez njega solata večini ne tekne, v drugi pa kalorično smiselno odmerjen. Hitro se namreč lahko zgodi, da s prelivom iz preveč olja, smetane ali majoneze našo "dietno" in "zdravo" solato preobrazimo v kalorično bombo. Temu se lahko izognete z uporabo grškega jogurta ali skyra namesto majoneze in smetane. Namesto zanašanja se zgolj na olje, lahko tega uporabite manj in dodate solati okus z gorčico, paradižnikovo omako, sojino omako in popraženimi semeni ali oreščki.

Je solata "zdrava"?

Solata imenujemo najrazličnejše jedi, ki se zelo razlikujejo po hranilni in kalorični vrednosti. Pomanjkljiva sestava in prekomerna vsebnost kalorij zaradi dodanih maščob naredi iz marsikatere solate energijsko bombo. Zato nekaj nasvetov za boljše solate.

Sestavljeno solato začnimo z zelenjem, rukolo, zeleno solato, motovilcem, berivko, saj kot soliden vir vlaknin lahko

pripomorejo k sitosti. Že očiščene in predpakirane so zelo priročne.

Kot dodatek beljakovin izbiramo pusto mesnino (pršut, pečene piščančje prsi), manj masten sir ali ribe (tuna, sardine, skuša, losos) ali stročnice (fižol, leča, čičerika).

Kot polivko namesto olja, smetane ali majoneze, raje uporabite jogurt (navadni ali grški) ali pa solato začinite z limoninim sokom ali kisom.

Za prilogo izberite še polnozrnato žemljico, če potrebujete malo več energije.

Solata je zdravje

Vsekakor. Je bogata z izredno pomembnimi gradniki našega telesa. Vsebuje vitamine B1, B2, B6, vitamin C, številne minerale, kot so kalij, fosfor in magnezij. V njej so tudi sledi železa, ki pomaga pri oblikovanju idealne krvne slike. Ker solate praviloma ne obdelujemo pri visoki temperaturi, ampak jo zaužijemo surovo, skorajda v celoti ohrani vse vitamine in minerale. Je neizmerno bogata z vlakninami, ki zaradi volumna dajejo občutek sitosti in spodbujevalno vplivajo na presnovo in prebavo.

Solata je revna bogatašinja

S kalorijami se solata res ne more prehvaliti, a obstaja med sortami zelene solate tudi bohotna nagajivka, ki jo velja omeniti. Kristalka! Sliši tudi na imeni gentile in batavia, je priljubljena sorta zelene solate, ki z neverjetnimi 25 kcal/100 g med zelenimi solatami velja za pravo kalorično bombo. Za primerjavo kalorične vrednosti nekaterih drugih solatnih sort (v 100 gramih): endivija spravi skupaj le 11 kcal, mehka solata 12 kcal, ledenka 13 kcal, beli radič (vitlof) 18 kcal, rdeči radič in motovilec 14 kcal. Kristalka je sortna kombinacija med klasično mehko glavnato solato in ledenko, a je veliko bolj okusna kot njeni sorodnici. Rahlo kodrasti in mesnati listi so glede na letni čas rumenkaste, zelenkaste ali celo rjavkaste barve.

Ko si boste zaželeli solate kristalke s preverjenim poreklom, sezite po tisti iz Mercatorja. Mercator namreč vzorce kristalke (in druge zelenjave) pošilja v neodvisni akreditirani laboratorij Imprint Analytics, ki z inovativno metodo analize stabilnih izotopov lahko potrdi, da je pridelek resnično zrasel točno tam, od koder je pridelovalec. Po domače to pomeni, da solato, ki jo pripeljejo v laboratorij, primerjajo z referenčnim vzorcem dobavitelja.

Solata je dom

Česa si najbolj zaželite, ko se po dolgem potovanju vrnete domov? Zelo verjetno se bo med domačimi posteljami, blazinami, dolgo prho, govejo juho in krompirjem znašla tudi solata. Ravno tako verjetno je tudi, da vam bo v asociacijo s solato skočilo nedeljsko kosilo in glasbene čestitke na prvem programu Radia Slovenija. Solata je torej nekaj, s čimer povezujemo domačnost in varnost. Za to trditev sicer nimamo resnih znanstvenih dokazov, a če jo potrjujejo zaporniki, ki so poleg vsega še liki kultnih serij, mora na relaciji solata – dom biti nekaj arhetipskega. Vsi, ki spremljate ameriško serijo Oranžna je nova črna (ps: ravno 9. 6. je na Netflix prišla nova sezona!), se boste spomnili, da Piper med svojim tridnevnim izpustom v domači kuhinji najprej poseže po kozarcu vina in ogromni skledi sveže in hrustljave solate. Obstaja tisočinka možnosti, da je Federico Garcia Lorca v svoji Mesečni romanci, v kateri se poklanja rodni Andaluziji, s tistim 'zeleno, ki te ljubim, zeleno' mislil na solato? Ker je resnica v interpretacijah poezije res raztegljiv pojem, bomo tezi drzno in brez pomisleka pritrdili. Smo pač še poezijski zelenci!

Solata je zgodba v času

Prvi zapisi o solati in njej podobnih vrtninah segajo v 4. stoletje pr. n. št., ko se Aristotel razpiše o blitvi in njenih zdravilno-hranilnih učinkih. Hipokrat je tisti mož, ki je svetoval, naj se zelenjava uživa pred obrokom, sicer se ne prebavi dobro. Njegovi nasprotniki pa trdijo, da je edini smotrni čas za zelenjavo po obroku. Odtlej je človeštvo razdeljeno na dvoje, sprave pa še kar ni na vidiku. V času antike se pojavijo prvi zapisi o zametkih solat, kot jih poznamo danes. Po dokončnem razpadu rimskega imperija okoli 476 n. št. uživanje solate drastično upade. Mračni srednji vek pač. Solata spet dobi svoje mesto v prehrani Evropejcev v 11. stoletju, ko ljudje v solatno posodo vnesejo tudi cvetlice in še več različnih vrtnin. Konec 16. stoletja začnejo poročati o zdravilnih učinkih hrena, ki se zato kmalu pojavi tudi v solatah. Da je solata že povsem domača v družbi in jeziku, dokazuje Shakespearov idiom, ki ga je skoval v začetku 17. stoletja – salad days označuje človekovo mladostno obdobje, polno zagnanosti, idealizma, in nepremišljenosti.

Slovenske inačice ni, a tudi pri nas rečemo, da je nekdo še čisto zelen. V 17. stoletju se solatno področje povsem razživi, solate postanejo kompleksnejše, veliko je eksperimentiranja s prelivi, za katere John Evelyn leta 1699 v svoji študiji Acetaria: A Discourse on Sallets ugotovi, da so pravzaprav oni nosilci okusa. V 17. stoletju kraljem prvič pripravijo solate, v katerih so tudi koščki mesa. Leta 1756 Francozi povedejo v bitki za prevlado med najslastnejšimi solatnimi prelivi – po bitki za Menorko, ki se odvija v pristanišču Máhon, namreč kuhar francoskemu generalu kot zmagovalno polivko za solato ponudi majonezo. Od tod menda tudi njeno ime. V Ameriki se nad solatami navdušijo šele po državljanski vojni ob koncu 19. stoletja. Ustvarjalnosti s prelivi in dodatki ni meja, zadeva gre tako daleč, da konec 19. stoletja zagovornik telovadbe, zmernosti in vzdržnosti dr. Dio Lewis (ki mimogrede izumi še vrečo za sedenje beanbag) predlaga popolno prepoved solatnih prelivov, ker naj bi bili preveč okusni. V poznih 60-ih se v velikih ameriških mestih odpirajo prve restavracija s solatnimi bari, kjer strežejo najrazličnejše solate tudi kot samostojni obrok. V drugi polovici 20. stoletja solato nenadoma pograbi industrija zdrave prehrane, ki se osredotoča predvsem na žensko populacijo – tisto, ki naj bi bila nenehno na shujševalni dieti. Solata postane ambasadorka zdrave in nizkokalorične prehrane, ki ima v sebi čisto vse … razen okusa. V restavraciji naročiti samo solato se skorajda ne spodobi več, sicer je človek hitro ožigosan za stiskača ali celo poženščenca! Zelo zabavno je ta fenomen ponazoril Jerry Seinfeld v svoji kultni humoristični nanizanki Seinfeld.

Solata je uganka

Vsak otrok ve, kaj je sol, to besede je le pol, če prideneš k njej še ata, pa ti pride ven … _______!

Viri:
http://saladplanet.com/30-interesting-and-fun-facts-about-salad/
http://servingjoy.com/fun-facts-of-lettuce/
http://www.foodtimeline.org/foodsalads.html
http://www.etymonline.com/?term=salad
https://en.wikipedia.org/wiki/Salad
https://www.lovemysalad.com/blog/fun-facts-about-salad
http://www.huffingtonpost.com/2015/05/29/evolution-of-the-salad_n_7101632.html
http://www.brightonyourhealth.com/salad-before-or-after-meal/
http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/kraljica-zelena-solata
http://www.zadovoljna.si/clanek/fit-in-zdrava/vse-o-listnati-solati.html
http://www.shemasolskegasadja.si/za-sole/sadje-in-zelenjava-v-pesmih-pravljicah-pregovorih
http://www.kresnik.eu/federico-garcia-lorca-mesecna-romanca_clanek_1485.html
http://www.nytimes.com/1994/09/21/garden/spiced-up-salad-bars-at-5.95-a-pound.html?pagewanted=2
http://www.imdb.com/title/tt0098904/