Razvoj v prvem letu

V prvem letu je zelo koristno, da ima dojenček veliko prostora za lazenje in plazenje, ki sta pomembna za razvoj moči mišic in skeleta jedra, pa tudi za koordinacijo gibanja rok, nog in trupa. Dobrodošlo je tudi, da ga čim več nosimo v svojem naročju in ne zgolj ležečega v vozičku. Stik, ki ga pri tem čuti v dotiku s starši, ga pomirja. Hkrati pa je pri tem gibanje veliko bolj dinamično in gibalno spodbujajoče. Ko se plazi, tipa različne površine, od mehke odeje, preko trave, do bolj grobega peska. Na ta način dojenček z lastnim gibanjem, tipanjem, vonjanjem, sluhom spodbuja možgane k razvoju.

Ko ima dovolj močne mišice jedra, mu uspe samostojno sedeti, takrat dodatno razširi pogled in se postopoma postavlja tudi na nogi. V opori z rokami lahko že hodi pokončno in širi svoj prostor. Kmalu ima popolnoma dovolj moči za prve korake, a umetnost prvih samostojnih korakov ni toliko v moči kot v dovolj razvitem ravnotežju. To se zgodi ravno okoli prvega leta starosti. Pri nekaterih morda tri mesece prej, pri drugih tri mesece kasneje. Nič ni narobe, če je otrok malo počasnejši pri tem. Poskrbimo za to, da ima v prvem letu dovolj gibalne, raziskovalne svobode in naše bližine.

Razvoj od drugega do četrtega leta

V drugem, tretjem in četrtem letu se razvoj seveda nadaljuje, a so spremembe veliko upočasnjene. Če pogledamo telesno višino, se v prvem letu poveča kar za 12 do 15 centimetrov, nato pa se letni prirastek v naslednjih letih do pubertete zmanjšuje. V drugem letu otrok zraste za 8 do 10 centimetrov. V tretjem letu okoli 7, v četrtem pa okoli 6 centimetrov. Zmanjšanje hitrosti rasti ustvarja ugodne pogoje za utrjevanje spretnosti gibanja. Otrok v drugem letu vse bolj spretno hodi, kmalu začne na kratke razdalje tudi teči. Malčkom tek predstavlja veliko vznemirjenost, saj jih zelo privlači. Tek po ravnem, navzdol, tek s skoki, med koreninami, po ozkih poteh ...

Razvoj od petega do sedmega leta

V petem, šestem in sedmem letu je otrok najbolj dojemljiv za učenje zahtevnejših, kompleksnejših gibalnih spretnosti. To je najboljši čas za začetno spoznavanje s športnimi pripomočki, od rolerjev do smuči. Prehitevanje, ko otroka učimo smučanja pri treh ali štirih letih, je dokaj nesmiselno. V tistem obdobju ima otrok dovolj dela s svojim telesom, le zakaj bi mu ga otežili? Tudi kolesariti se lahko otrok nauči tako rekoč iz nič do samostojne vožnje v zgolj nekaj dneh. Z učenjem zahtevnejših gibanj učinkovito spodbujamo tudi umske sposobnosti. Pri tem so koristne tudi različne ročne spretnosti. Gibalne igre, kot sta lovljenje in žoganje, predstavljajo zelo dobre okoliščine, pri katerih otroci pospešeno razvijajo socialne veščine, ki so ključne za nadaljnje vključevanje v družbo in zdravo odraščanje.

Razvoj od osmega do desetega leta

V osmem, devetem in desetem letu se nadaljuje telesni, čustveni, umski in družbeni razvoj. Morebitne razvojne pomanjkljivosti se v tem obdobju lahko še precej nadoknadijo. Ko bo otrok v puberteti, bo veliko težje. Zato lahko rečemo, da je to obdobje nekako zadnji vlak, da se otrok postavi na svoje noge. Ko otrok že dobro zakoraka v šolske klopi, je zelo koristno, da mu uspe dobro usmerjati svojo pozornost in da nasiti svoje potrebe po gibanju. Oboje lažje doseže, če se redno intenzivno giba. Brez tega je verjetnost za razvoj motenj pozornosti in hiperaktivnosti veliko večja.

Redno gibanje ima resnično pomembno, nenadomestljivo vlogo pri razvoju naših otrok. Za polnovredno otroštvo in zdravo odraščanje ne prepuščajmo gibanja naključjem.

Vsebine je pripravil Urban Praprotnik, profesor športne vzgoje