Po pustu se postimo

Pomena posta so se ljudje zavedali že davno, saj so se že stari Egipčani postili za ohranjanje zdravja in mladosti. Postili so se enkrat na mesec, ker so spoznali, da prenajedanje škoduje.

Postni čas je zunanje znamenje zmernosti in želje, da bi se poboljšali, si koristili in bili bolj v stiku s seboj.

Najrazličnejše svetovne religije poznajo takšne ali drugačne oblike posta. Po katoliškem koledarju je post štiridesetdnevno obdobje od pepelnice do velike noči, po pravoslavnem koledarju pa se postni čas začne že na ponedeljek.

Dan pred postom je zadnje pustno rajanje, ki je ime v različnih jezikih dobilo ravno iz napovedi posta: slovenski pust, francoski mardi gras (»mastni torek«) ali karneval (iz latinsko »carne levare« – opustiti meso).

Post z ribami

Pri večini postov naj bi skozi usta vstopala samo svež zrak in čista voda ali sadni oziroma zelenjavni sokovi. To pa je v realnosti vsakdana kar težko.

Med katoliki je prevladala oblika posta, ki narekuje le odpovedovanje mesu, pa še to le ob petkih. Meso takrat lahko nadomestijo ribe. Pa je bilo tudi to nekaterim pretežko: v 17. stoletju so v zelo katoliški kanadski provinci Quebec za ribe razglasili bobre, v Venezueli pa bratrance bobrov, največje glodalce na svetu kapibare.

Ribji post vse leto

Dejstvo pa je, da so ribe tako odlična izbira, da bi jih bilo dobro enkrat na teden jesti preko celega leta. Vsebujejo veliko lahko prebavljivih beljakovin, omega 3 maščobnih kislin in vitamina B. Bolj so ribe mastne, bolj so koristne za organizem - pri tem seveda ni mišljena maščoba za cvrtje. Ribe pripravljamo pazljivo in z občutkom za njihovo nežno meso, da tudi na krožniku ohranijo čim več svojih dobrih lastnosti.