Od nekdaj naše s tradicijo

Hrana je osnovno gonilo življenja, zdravja, napredka in razvoja civilizacije. Živila so gorivo človeštva in raznolikost pridelovanja hrane opazno oblikuje naš planet, naše bližnje okolje in naše jedilnike.

Kako pogosto so na vašem jedilniku izdelki živali lokalnih, avtohtonih in tradicionalnih slovenskih pasem? Kako pogosto posežete po sadju in zelenjavi avtohtonih, domačih in udomačenih sort? Poznate razliko med njimi?

Živalske pasme in rastlinske vrste

Živali

Lokalne pasme

Lokalne pasme so pasme domačih živali, ki so v reji na določenem območju in so prilagojene na klimo, krmo, strukturo in konfiguracijo tega območja. Delimo jih na avtohtone in tradicionalne pasme.

Avtohtone pasme

Avtohtone pasme so po določilih tretjega člena prva točka zakona o živinoreji tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije.

Tradicionalne pasme

Tradicionalne pasme so tiste tujerodne pasme domačih živali, ki so v Sloveniji pod rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj 30 let (za vrste prašiči, ovce, koze in perutnina) in 50 let za ostale vrste.

Rastline

Avtohtone sorte

Avtohtone sorte so nastale iz avtohtonega izvornega genskega materiala in niso bile načrtno žlahtnjene. Sorte oziroma populacije se v Republiki Sloveniji že dolgo časa pridelujejo, tukaj pridelujejo njihov semenski material in sorte se tukaj vzdržujejo.

Domače sorte

Domače sorte kmetijskih rastlin so bile požlahtnjene (vzgojene) v Republiki Sloveniji iz avtohtonega slovenskega izvornega genskega materiala ali pri katerih prevladuje avtohtoni izvorni genski material.

Udomačene sorte

Udomačene tuje sorte so starejše sorte tujega porekla, ki se v Republiki Sloveniji pridelujejo že več kot 30 let, pri vinski trti in sadnih rasltlinah pa več kot 50 let, in so dobro prilagojene našim pridelovalnim razmeram.

Avtohtone, domače in udomačene sorte so preživele, ker so bile deležne spoštovanja, odnosa in nege. Na nas je, da jih s spoštovanjem zapustimo tudi za naše vnuke.