Naravna podpora ščitnici
Ščitnica je majhna žleza z notranjim izločanjem, katere nepravilno delovanje ostaja pogosto neopaženo in podcenjeno. S primerno prehrano in določenimi dopolnili lahko njeno stanje občutno izboljšamo – zdravje in nemoteno delovanje ščitnice je namreč neposredno odvisno od razpoložljivosti določenih hranil. Poglejmo, katera so.
Jod - ključni mineral za zdravje ščitnice
Jod vsebujejo morske alge (nori, arame, wakame, kombu), (konzervirane) sardine, jajca, divji losos, tuna, kozice, rakci, školjke, ostrige, sol (morska in himalajska) in (ekološki) mlečni izdelki iz surovega mleka (sir, jogurt, maslo, kefir, skuta).
- Preprečuje golšo (nerakavo povečanje ščitnice, s katerim se možnost za nastanek raka na dojki poveča kar za trikrat).
- Pripišemo mu lahko antibakterijske, antikarcinogene, antivirusne in amtimukusne lastnosti.
- Deluje skupaj z vitaminom D in EPA/DHA,
- Sodeluje pri proizvodnji hormonov (80 odstotkov telesnih zalog joda se nameni za proizvodnjo ščitničnih hormonov).
Jod spada v skupino halogenov tako, kot fluor, klor in brom, med njimi pa velja pravilo kompetativne inhibicije. To pomeni, da presežek enega izmed elementov ovira absorpcijo drugega, kar posledično lahko privede do nesorazmerij. Bromidi, kloridi, perklorati, dioksini, fluoridi so različice broma, fluora in klora, ki nas obkrožajo v vsakdanjem življenju (v hrani, pijačah, strupih za pobijanje termitov in insektov, rastlinska bromirana olja, antibakterijska sredstva v bazenih, tuš kabinah in banjah). Gre za razmeroma toksične snovi, škropiva, goitrogene (ovirajo shranjevanje joda v ščitnici) brez vrednosti našemu telesu. Preberite več o razstrupljanju.
Po poročilu NHANES (National Health and Nutrition Examination Survey) so ravni joda pri splošni populaciji v preteklih 30 letih padle za okvirno 50 odstotkov. S pomanjkanjem povezane bolezni, kot so golša, hipotiroza, neplodnost, rak (jajčniki, dojke) in upad intelektualnih sposobnosti pa kljub zgornjim podatkom eksponentno naraščajo.
Test za preverjanje stanja joda
V lekarni poiščite 2-odstotno raztopino joda (jodovo tinkturo) in jo v krogu s premerom 2,5 cm nanesite na notranji del stegna ali podlahti. Pustite, da se raztopina vpije in koža posuši. Če v obdobju po nanosu (10 minut do 12 ur) ne opazite rumenkaste barvne sledi joda to lahko pomeni, da vam joda primanjkuje.
Selen
Selen vsebujejo brazilski orehi, ekološko meso (govedina, jagnjetina), školjke, ostrige in tuna. Zemlji večinoma manjka tega minerala in posledično ga vsebujejo premalo tudi vsa zelenjava, sadje in žita. Selen je izrazito občutljiv na proces predelave hrane, zato se je takšne smiselno ogibati, kolikor gre, v primeru pomanjkanja pa mineral dodati v obliki prehranskega dopolnila (ali vsaj 1-2 brazilska oreha dnevno).
Cink
Cink vsebujejo sveže ostrige, brazilski orehi, jagnjetina (zarebrnica), pekani, grah, mandlji, orehi in sardine. Preberite več o Cinku.
Vitamin E
Vitamina E v prehrani zelo redko primanjkuje, če pa že, je smiselno izbrati kvalitetko prehransko dopolnilo, ki vsebuje družino tokoferolov (ne le alfa-tokoferol), prav tako tokotrienole.
Vitamin A
Vitamin A vsebujejo jetra, rdeče paprike (čili), zeleno-listnata zelenjava (ohrovt, blitva, špinača), repa, pesa, buča, melona, papaja, nektarine. Beta karoten (rastlinski “predhodnik” vitamina A) najdemo v rumenem, oranžnem in zelenem sadju ter zelenjavi.
Vitamin B2
Vitamin B2 (riboflavin) vsebujejo mandlji, kalčki, otrobi, divji riž, gobe, jajčni rumenjak. Preberite več o vitaminih skupine B.
Vitamin B3
Vitamin B3 (niacin) se nahaja v otrobih, neolupljenih arašidih, piščančjem in puranjem mesu. Preberite več o vitaminih skupine B.
Vitamin B6
Vitamin B6 vsebujejo sončnična semena, tuna, jetra, orehi, divji losos, postrv, leča, čičerika, grah, fižol, rjav riž in banane. Preberite več o vitaminih skupine B.
Vitamin D
Omembo si zaslužita tudi vitamin D (pomemben za produkcijo ščitničnih hormonov) in esencialne maščobne kisline skupine omega 3 EPA in DHA (potrebne za transport ščitničnih hormonov).
Test: Kako aktivna je vaša ščitnica
V nadaljevanju povzemam preprost, presenetljivo natančen test dr. Brodeja Barnesa, namenjen ugotavljanju aktivnosti ščitnice. ki se preprosto opravi kar doma. S pomočjo rezultata lahko opredelimo stanje aktivnega ščitničnega hormona (T3). Postopek sledi:
- Stresite toplomer do začetnih 35°C in ga postavite na nočno omarico preden se spravite k nočnemu počitku.
- S prvimi znaki prebujanja položite toplomer pod pazduho za deset minut. Ležite pri miru z zaprtimi očmi.
- Izmerite (in zapišite) si temperaturo tri zaporedna jutra, po možnosti ob enakem času. V primeru menstruacije preverite telesno temperaturo tretji in četrti dan menstruacije. Ženske po menopavzi in moški lahko preverijo temperaturo kadarkoli v treh zaporednih dneh.
Povprečje treh meritev predstavlja vašo jutranjo bazalno temperaturo. Priporočljive vrednosti so med 36,55°C in 36,77°C. V kolikor ste zabeležili nižje vrednosti obstaja verjetnost hipotiroze oz. zmanjšane funkcije ščitnice.
Simptomi hipotiroze
Simptomi hipotiroze imajo pogosto različne pojavne oblike, najpogosteje pa je med njimi možno zaslediti utrujenost, upad imunskega sistema (pogosti prehladi), zaprtje, pridobivanje telesne teže ali izjemne težave pri njeni kontroli in hujšanju, depresija, prekomerna menstruacija, suha koža, izpadanje las in hripavost.
S hipotirozo se na nek način počutimo, kot bi imeli luknjo v našem rezervoarju in posledično nikoli dovolj goriva. Ne glede na to koliko pojemo, ali spimo, naše telo in um postajata počasna in ne kažeta želje po aktivnosti.
Upočasni se lahko tudi prebava hrane in s tem zmanjša pogostost izločanja. Upad srčno-žilnih sposobnosti je možno razbrati iz konstantnega lovljenja sape že pri najlažjih opravilih, mišice pa vsako obremenitev obravnavajo, kot ljubljanski maraton, ali tekmovanje v dvigovanju uteži.
Nekateri simptomi so precej vsakodnevni in v veliki meri podobni tistim, ki spremljajo ženske skozi menopavzo. To je verjetno glavni razlog, zakaj so morebitne težave s ščitnico pogosto zapostavljene in velikokrat ostanejo nediagnosticirane.
Hipotirozo pogosto, kot število drugih bolezni, ne povzroča premalo zdravil, temveč hranil. Glavobol zelo verjetno ni posledica premajhnih količin aspirina v krvi, to je moje mnenje.
Feelgood priporočilo za naravno podporo ščitnici
- Morska hrana (školjke, ostrige, dagnje, alge, ribe) in rdeče meso (posebej hranljiva je drobovina – jetra).
- Fermentirani mlečni izdelki (jogurt, kefir, surova skuta, starani siri) in jajca.
- Morska sol. Ne navadna, ne jodirana, niti Himalajska, temveč “domača” – Piranska
- Selen (selenometionin): 200 mcg dnevno.
- Magnezij: 400 mg, v obliki glicinat.
- Omejevanje glutena in predelane hrane.
- Vadba za moč. Več: 4 etape do Feelgood vadbe.
- Ribje olje ali olje jeter polenovke (cod liver oil): 1 žlica z večerjo.
Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si
Nazaj na stran Malega šefa.
Nazaj