Najboljša avtohtona slovenska vina
Zapis je del projekta: Radi imamo domače in Mercatorjev svet vina.
Na ozemlju Slovenije se še od časa Rimljanov, pa verjetno še od prej, prideluje odlično vino. Slovensko vinarstvo je zadnja leta v razcvetu in vedno bolj so cenjene avtohtone slovenske sorte. Da bi dali tem sortam tudi na naših policah prostor, ki jim pritiče, smo organizirali natečaj »Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih sort«.
Na natečaju, ki smo ga organizirali v sodelovanju s spletnim mestom Ovinu.si, je strokovna komisija izbrala tri vina – rumeni plavec, sauvignonasse in modro frankinjo, ki jih lahko od novembra dalje najdete na policah hipermarketov. Spoznajte ta odlična vina in njihove pridelovalce.
Vinska klet Prus
Modra frankinja, 2017
Domačija Prus leži na Krmačini pri Metliki. Danes sodobna vinska klet, v kateri je prostora za 200 tisoč litrov vina, je zrasla iz skromne zidanice, ki so jo njegovi predniki zgradili pred približno 160 leti.
Družina Prus zdaj na 20 parcelah na 11 hektarjih obdeluje približno 50 tisoč trsov. Nekaj vinogradov imajo tudi na drugi strani slovenske meje.
Skupno v kleti donegujejo več kot 50 različnih vin, po novem tudi oranžna vina, se pravi bela vina s podaljšano maceracijo. A poleg muškata in predikatnih vin, po katerih so v kleti najbolj znani in za katera so pobrali že nič koliko najvišjih priznanj na mednarodnih ocenjevanjih, je po Prusovih besedah najpomembnejša slovenska avtohtona modra frankinja.
Zanjo so prejeli tudi največ nagrad na letošnjem 8. festivalu modre frankinje v Sevnici.
Vinska klet Šibav
Sauvignonasse Tajo, 2017
Tajo je japonska beseda za sonce. Kar primerno, glede na to, da grozdje za zmagovalni sauvignonasse raste na sončnih terasastih legah kmetije Šibav na skrajnem zahodu Goriških Brd, v Neblem.
Kmetija je bila zgrajena leta 1964, a njen gospodar Miran Šibav pravi, da korenine kmetije po očetovi strani segajo v leto 1680.
Šibavovi imajo skupno deset hektarjev vinogradov. Na leto pridelajo do 50 tisoč litrov vina. Sortni nabor je klasično briški. Prevladujejo bele sorte, kakšnih 30 odstotkov pa je rdečih.
Klasični »svežih« vin nimajo, saj tudi vsa bela vina macerirajo – od enega do petih dni. Še najmanj je maceriran sauvignonasse (še vedno bolj znan pod prvotnim imenom tokaj), ker so želeli ustvariti vstopno, malo lažje vino. »Šest mesecev počiva na drožeh, da se malo oplemeniti,« pove gospodar Šibav.
Miran Šibav pravi, da ni več samo on šef na kmetiji. »Recimo, da zdaj na kmetiji delujem kot svetovalec, to je naziv, ki pritiče nekomu, preden gre dokončno v pokoj,« se nasmehne. Kmetijo namreč postopoma prevzema nečakinja Danjela Šibav.
Vinska klet Balon
Rumeni plavec, 2018
Gospodar kmetije Aleš Balon je četrta generacija na kmetiji Balon na Bizeljskem, ki jo je kupil njegov praded pred približno sto leti.
Poleg poljedelstva, za katero so pred osmimi leti prejeli ekološki certifikat, obdelujejo 19 tisoč trt na štirih hektarjih vinogradov, pridelajo pa okrog 30 tisoč litrov vina na leto. So eni redkih, ki udomačeno lokalno sorto rumeni plavec polnijo sortno.
A čeprav je rumeni plavec po eni strani zanimiv, ker je redkost, ga je po drugi strani težko prodati, saj ga povprečen ljubitelj vina ne pozna.
»Vsakomur je treba pojasnjevati, kaj in kako. Še nekaj časa bo moralo miniti, da ga bo spoznal širši krog ljubiteljev vina,« je prepričan Balon.
Poleg rumenega plavca pridelujejo še sauvignon, modro frankinjo, sivi pinot in renski rizling.
Vino Balonovi večinoma prodajo doma, tako ustekleničeno kot odprto. Od zmage na natečaju pa lahko to posebnost slovenske vinske ponudbe najdete tudi v trgovinah Mercator.
Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje.
Nazaj na stran Malega šefa.
Nazaj