Lubenica

Prednica lubenice izvira iz južne Afrike, kjer še danes raste kot divja rastlina. Bila je pomemben vir tekočine in hrane za plemena, ki so prečkala puščavo Kalahari. Ta plemena lubenico ponesejo v dolino Nila. Prvi zapisi v obliki hieroglifov na stenah o načrtovani žetvi lubenic segajo 5,000 let nazaj in jih najdejo v Egiptu. Od tam jih s trgovskimi ladjami izvažajo v Evropo, leta 961 jih začnejo gojiti tudi v španski Cordobi, kamor jih prinesejo zavojevalski Maori. V 7. stoletju lubenice že gojijo v Indiji in do 10. stoletja najprej v Turčiji, nato pa še na Kitajskem. V Ameriko lubenice pridejo v 16. stoletju, kamor jih najprej na Florido, potem pa naprej na sever prinesejo kolonialisti in sužnji.

Poznamo več kot 1200 vrst lubenic. Lubenica je sadje in zelenjava obenem. Med sadje jo uvrščamo, ker je vzgojena iz semen, ima sladek in osvežujoč okus in je sorodnica melone. Hkrati je zelenjava, ker podobno kot ostale zelenjadnice raste na njivi in je iz iste družine kot kumare, bučke in buče. Lubenice gojijo v 96 državah sveta, največja proizvajalka lubenic je Kitajska, daleč zadaj na drugem mestu je Iran.

Zdravje

Lubenica je odličen vir najpomembnejših antioksidantov. Ima veliko vitamina C, vitamina A, vitamina B6 in likopena, ki je ključna snov v boju proti srčnim boleznim in nekaterim tipom rakov. Ima ga celo več kot paradižnik, ki ga običajno povezujemo z visoko vsebnostjo likopena. Lubenica pozitivno vpliva na delovanje ledvic, saj spodbuja izločanje strupov iz telesa in preprečuje okužbe na izločalih. Lubenica vsebuje tudi kalij, ki je pomemben za pravilno delovanje mišic in živčnega sistema, pomaga pri ravnovesju elektrolitov in kislosti v telesu in pomaga uravnavati krvni tlak. Lubenica je cca. 91 % vode. 

Zanimivost

• Lubenice so stari Egipčani kot popotnico v posmrtno življenje polagali v grobnice svojih kraljev.
• Na Kitajskem in Japonskem je lubenica zelo primerno darilo, ko se gre na obisk.
• Lubenica je užitna cela, tudi lupina, ki je bogata z vitaminoma B in C ter aminokislinami. Uporabi se za smuti ali kot kandirani posladek. Olupke lubenice lahko vložite kot zelenjavo, jih sotirate v voku, jih uporabite kot glavno sestavino za curry.
• Leta 1939 na Japonskem prvič vzgojijo lubenico brez koščic.
• Da bi olajšali prevoz in skladiščenje, so na Japonskem kmetje vzgojili kockaste lubenice. Postale so velik hit in v trgovinah stanejo danes tudi dvakrat več kot okrogle lubenice.
• Najtežja lubenica na svetu je tehtala 159 kilogramov.

Melona

Človeštvo jo pozna že 6000 let. Prvi so melone gojili Egipčani (3800 let pr. n. št.), Kitajci in Perzijci (3000 let pr. n. št.), v Evropi se najprej pojavijo na Sardiniji (3000 let pr. n. št.) in se bolj množično začnejo uporabljati po razpadu Rimskega imperija (476 n. št). V Ameriko jih med 15. in 16. stoletjem prinesejo Španci. Divje melone so danes razširjene na območju Turčije, Irana in Armenije, njihove sorodnice pa tudi v Afriki, Južni Aziji in Avstraliji.

Poznamo več kot 200 vrst melon, ki tako kot buče in bučke sodijo v družino bučevk (lat. Cucurbitaceae). Danes je največja proizvajalka melon Kitajska (55 %), daleč za njo so Turčija, ZDA in Španija.

Zdravje

Melona vsebuje veliko vitamina A in vitamina C. Poleg vitaminov vsebuje tudi pomembnejše minerale, kot so kalcij, magnezij, fosfor, kalij in železo. Melona krepi organizem in dobro deluje na jetra, črevesje in kosti. Ker vsebuje veliko folne kisline, je odlična poletna osvežitev za nosečnice in doječe matere. Vsebuje saharozo, zato ni primerna za diabetike. V meloni je 86 % vode.

Zanimivost

• Potem ko je obrana, melona ne zori več, zato ne bo nič slajša, tudi če jo nekaj dni namenoma pustite na pultu. V hladilniku ostane en teden, kasneje izgubi okus in postane mokasta.
• Kalčki melone so strupeni.
• Za stare Egipčane so melone predstavljale sveti sadež in so bile rezervirane samo za bogove in najvišje sloje družbe.
• Med zgodovinskimi osebnostmi so melone oboževali Kleopatra, Napoelon Bonaparte in papež Pavel II.
• Podobno kot govedo iz mesta Kobe melone iz mesta Yubari na Hokaidu veljajo za narodni zaklad. Yubari king so najbolj cenjene melone na svetu. V zelo omejenih količinah jih gojijo v tamkajšnjih rastlinjakih. Melona yubari king ima mehko in sladko oranžno meso in jo prodajajo v parih. Najdražji par melon so na dražbi prodali za kar 26,000 $ (cca. 23.000 €). V trgovinah na Japonskem so cene standardne melone yubari nekje med 50 in 100 $, kar je precej precej nad ceno melone (sicer druge vrste, a vseeno sladke) v Mercatorju.

Bučke

Bučke izvirajo iz orjaških buč, ki so jih okoli 5500 let pr. n. št poznali v tropskih predelih Južne in Srednje Amerike. Buče se v Evropi začnejo uporabljati v 16. stoletju, prvi zapisi o bučkah pa se pojavijo šele leta 1901 v severni Italiji. Z italijanskimi priseljenci se v 20-ih letih prejšnjega stoletja bučke udomačijo tudi v Ameriki. V angleščini obdržijo kar italijansko ime zucchini, ki izhaja iz italijanskega izraza za bučo – zucca).

Danes poznamo na ducate sort bučk in tudi buč, razlika med bučo in bučko pa je precejšnja. Bučke (lat. Cucurbita pepo) so cukini in patišonke, rastejo poleti na grmičku, se ne skladiščijo, užitni so tako cvetovi kot plodovi. Buče (lat. Cucurbita maxima, Cucurbita moschata) so vrtne, jedilne ali zimske buče, ki rastejo na dolgih poganjkih, so posebnih oblik, imajo debelo kožo, zelo okusno meso v različnih barvah z okusom po lešnikih, orehih … in užitna semena.

Zdravje

Bučke vsebujejo obilo vitaminov in mineralov, kot so betakaroten, vitamine C, B in E, lutein (koristen za oči), fosfor, kalcij, kalij, mangan in magnezij. Bučke so lahko prebavljive in nizkokalorične, zato so priporočljive pri težavah s prebavo in shujševalnih dietah. Raziskave kažejo tudi, da znižujejo raven holesterola v krvi in preprečujejo bolezni srca. Tako kot pri meloni in lubenici, je vsebnost vode visoka – 93 %.

Zanimivosti

Najdaljša buča je v dolžino merila 2,52 in tehtala 29 kg. Velikost bučk ni premo sorazmerna z okusom, saj so najbolj okusne manjše in srednje velike bučke.
Bučke so kulinarično zelenjava, botanično gledano pa nedozorelo sadje – plodovi bučk so pravzaprav otekli jajčniki bučkinega cveta.
Bučke vsebujejo veliko več kalija kot banane.

Viri:
https://en.wikipedia.org/wiki/Yubari_King
http://www.gourmet.com/food/gourmetlive/2012/041112/expensive/most-expensive-fruit-yubari-king-melons.html
https://www.vrtnarava.si/rastline/opisi/melona
http://justfunfacts.com/interesting-facts-about-melons/
http://okusno.je/clanek/zdravo/vec-kot-samo-priljubljena-poletna-sadeza.html
https://www.mercator.si/naj-sosed/svezfest/melona/
http://servingjoy.com/fun-facts-of-honeydew-melon/
http://www.frutas-hortalizas.com/Fruits/Origin-production-Melon.html
http://www.watermelon.org/Watermelon-101
http://www.sciencekids.co.nz/sciencefacts/food/watermelons.html
https://www.thetowndish.com/2007/06/07/ten-facts-you-never-knew-about-watermelon/
http://siol.net/trendi/ustvarimo-boljsi-svet/spregledana-dobrota-slastni-olupki-lubenice-389366
https://myheartbeets.com/watermelon-rind-curry/
https://mojaleta.si/Clanek/Nikar-ne-mecite-vec-proc-olupkov-lubenice
http://www.worldatlas.com/articles/top-watermelon-producing-countries-in-the-world.html
http://www.grow-it-organically.com/zucchini-varieties.html
http://www.canadagardener.com/facts-about-zucchini/
http://www.eatthispodcast.com/when-is-a-zucchini-not-a-zucchini/
https://cals.arizona.edu/maricopa/garden/html/pubs/0403/zucchini.html
http://www.huffingtonpost.com/2014/08/15/zucchini-health-benefits-facts_n_5675246.html
https://www.aktivni.si/prehrana/zdrava-prehrana/bucke-dobre-za-prebavo-in-srce/
https://www.bodieko.si/bucke
http://www.softschools.com/facts/plants/zucchini_facts/1449/