Shranjevanje in arhiviranje vin

Rek »Starejše je vino, boljše je.« ne drži povsem, saj je večina vin, ki pridejo na trg, optimalna za pitje. So pa tudi takšna, ki se razbohotijo šele sčasoma. Velika vina namreč potrebujejo nekaj let življenja v steklenici, da razvijejo zorilne oziroma tako imenovane terciarne arome, kot so vonj po tobaku, cigarah, usnju, listju, zemlji in podobno.

Katera vina in kako shranjevati?

Rdeča vina so primernejša za staranje kot bela, ker vsebujejo antioksidante – tanine. Vsa velika vina imajo tudi obilico kislin in ekstrakta, kar je odločilno za dolgo zorenje v steklenicah. Od slovenskih rdečih vin največ potenciala izražajo briški merloti in istrski cabernet sauvignoni oziroma zvrsti, ki so pridelane iz omenjenih sort, od belih pa sta za zorenje v steklenici najboljša renski rizling in rebula, ki jima pri zorenju v steklenici pomagajo visoke kisline.

Da bodo pravilno izbrana vina z leti pridobila kakovost, morajo biti tudi pravilno hranjena. Največji sovražniki pri arhiviranju vina so previsoka temperatura, svetloba, presuh zrak in temperaturna nihanja.
Temperatura mora biti od osem do 15° C, idealno je nekje vmes, brez temperaturnih nihanj. Optimalna vlažnost zraka v prostoru, kjer hranimo vina, je med 65 in 75 odstotki. Zaželeno pa je, da vlaga ne upade pod 50 odstotkov, sicer lahko pride do podtlaka in steklenica zamašek »posrka«.

Svetloba je sovražnik vinskih steklenic, zato jih lahko shranite v kleti, če pa te nimate, bo najboljša rešitev vinska hladilna omara.

Spajanje vina in hrane

Vino je odlična dopolnitev jedem, možnosti spajanja vina in hrane pa je neskončno. Najpomembneje pri tem je, da mora biti vino vselej le dopolnilo hrani, ne sme prevladovati. Prepričanje, da gredo bela vina k belemu mesu in rdeča vina k rdečemu mesu, ni popolnoma utemeljeno, zato vam predlagamo, da imate v mislih preprost nasvet: lahko hrano dopolnite z lažjimi vini novejših letnikov, kompleksnejše in težje jedi pa se dobro razumejo z močnejšimi, bolj strukturiranimi vini, tudi starejših letnikov.

Najmanj boste zgrešili, če boste izbrali vino, ki ga poznate in vam je všeč. Uživajte!

Serviranje vin

Kadar ob enem obroku odpremo več steklenic vina, je pomembno, kakšen vrstni red bomo izbrali. Ne boste zgrešili, če se boste držali načel – mlajša in lažja vina pred starejšimi in težjimi, bela pred rdečimi in nevtralna vina pred bolj aromatičnimi. Nekatera vina, predvsem rdeča starejša vina, je pred serviranjem treba dekantirati in jim tako izboljšati okus.

Dekantiranje vina

Dekantiranje je postopek, pri katerem vino iz steklenice pretočimo v karafo (posodo za dekantiranje). z dekantiranjem lahko precej izboljšamo predvsem okus rdečih vin. Pa veste, zakaj?

Starejšim vinom pred uživanjem ali strežbo odstranimo usedlino, ki ostane v steklenici. Drugi želen učinek je seveda prezračevanje vina, ki ga obogati s kisikom, zaradi česar se po približno 30 minutah vino odpre in tako ponudi večje bogastvo arom.

Izbira kozarcev za vino in pravila držanja kozarca

Pravilna izbira kozarca lahko še bolj poudari lastnosti vina, v nepravilnem kozarcu pa se lahko te zelo zakrijejo ali celo izgubijo. Zato je tako kot pri poslušanju glasbe tudi pri okušanju vina zelo pomemben izbor opreme. Za vsa vina morajo imeti kozarci pecelj, steklo mora biti prosojno, lahko in tanko. Oblike kozarcev so različne glede na to, za kakšno vino so namenjene. Kozarec držimo vedno za pecelj, nikoli za telo. Držanje za zgornji del je poleg estetske – poznajo se prstni odtisi – tudi strokovna napaka, saj se vino segreva. Kozarec vrtimo z zapestjem, nikoli s celo roko.

Temperatura strežbe vina

Da vinu ne delamo krivice, je nujna tudi primerna temperatura postrežbe.

Peneča se vina: od 5 do 8°C
Peneča se in sladka vina potrebujejo nižjo temperaturo, bogatejše penine in šampanjci pa malce višjo.
Mladostna in lažja bela vina: od 8 do 10°C
Strukturnejša bela vina, macerirana in/ali zorjena v lesenih sodih: od 10 do 12°C
Roseji: od 8 do 12°C
Mladostna in lažja rdeča vina: od 14 do 16°C
Bogata in arhivska rdeča vina: sobna temperatura od 18 do 20°C
Ta vina ponavadi prej dekantiramo ali jih zračimo dlje časa, da se sprostijo vonjave.

Napake vina

Vino je lahko dobro, lahko pa je tudi slabo, neprimerno za pitje ali tako z napakami. Napake vina so kemijske in fizikalne spremembe vina, ki se kažejo v spremembi barve, bistrosti, vonja in okusa. Če naletite na takšno vino, naj vas ne bo strah prositi za zamenjavo.

Vonj po zamašku: Ena najpogostejših napak, zanjo pa je največkrat kriva bakterijska okužba plute. Vino ima vonj po plesni ali glivah.

Mehurčki v mirnem vinu: Ogljikovega dioksida je lahko v mirnem vinu največ do tri grame, če ga je več, nastane zavrelica, vino pa postane motno.

Spremembe barve kot napaka vina so lahko:

• porjavenje, kadar se pojavi oksidacija taninskih snovi;
• počrnitev, ko zaradi prevelike količine železa in taninskih snovi v belih vinih na dnu nastane temna usedlina;
• pobelitev, kadar se železo veže z beljakovinami in na dnu steklenice nastane bela usedlina;
• bakrena motnost, ko zaradi prevelike vsebnosti bakra nastane rdečkasta usedlina.

Nakup vina

Vino prežema vse pore življenja, večina pa se nas občasno znajde v zagati, kaj izbrati pred polnimi policami, kako se prav odločiti v restavraciji ali kaj postreči prijateljem ob kosilu. Če niste prepričani o tem, katero vino je najbolj primerno za vaš okus ali za trenutno priložnost, pred odločitvijo za nakup pridobite nekaj informacij. Preverite spletne ocene in opise vina, pomagajte si s priporočili vinarjev in prijateljev ali za nasvet vprašajte prodajalca. Dobro se boste odločili tudi, če boste kupili vino, ki ste ga pili v restavraciji in vam je bilo všeč.

Pravil, povezanih z vinom, je res veliko, toda nič ni narobe, če se z njimi ne obremenjujete preveč in jih prepustite strokovnjakom. Pomembno je, da v vinu uživate, si privoščite tiste okuse, ki vam najbolj prijajo ter jih pijete v zmernih količinah.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje.