Pivo je imelo pomembno vlogo tudi v ekonomiji, kjer je bilo poleg kruha plačilno sredstvo. Vsi državljani so imeli predpisano plačilno kvoto glede na položaj v socialni lestvici in poklicu. Kmetovalec naj bi tako prejemal 3 hlebce kruha in 2 vrča piva, častni vojščak pa 20 hlebcev kruha in 4 vrče piva. Pivovarstvo je v tem obdobju močno napredovalo in je bilo spoštovana obrt, celo do te mere, da so faraone pokopali z amforami, da bodo odžejani tudi na onem svetu.

Čas Grkov in Rimljanov je prinesel drugačno obdobje za pivo. Sicer sta ti močni in razviti civilizaciji poznali in varili pivo, to pa nikoli ni bilo tako popularno kot vino. Velik razlog zanemarjanja piva kot kulturne pijače je tičal v kmetijstvu, ker je v Mediteranu bistveno bolje uspevala vinska trta, kot pa ječmen. Pivo se je tako kmalu pojavljajo le še na obrobju Rimskega imperija. Obdobje velikega preseljevanja in vojn je tehnološko in kulturno gledano pivo pahnilo v kameno dobo in pivo si je »opomoglo« šele v srednjem veku.

Takrat se je pivovarstvo vrnilo v obliki obrtniške dejavnosti, ki so jo pretežno opravljale ženske. V tem času se je tudi katoliška cerkev začela vključevati v varjenje piva in meniški redovi so bili ključni pri izpopolnjevanju pivovarskih metod. Pivo v srednjem veku ni bilo cenjeno le zaradi lajšanja težkega srednjeveškega življenja, ampak tudi, ker je bilo bolj neoporečna pijača, kot je bila takrat voda. S kruhom je bilo pivo tako najpomembnejši del prehrane za vse starostne in socialne skupine.

Pravi korak naprej je prinesla širša uporaba hmelja in vladavina Karla Velikega. Razvoj pivovarstva se je povečal predvsem zaradi visokih cen vina in tako je pivo postalo modna pijača, ki so jo varili in pili tudi na kraljevih dvorih. Tudi zakonodaja je napredovala in postavila nekaj pravil, kako se sme in ne sme variti piva. Najbolj znan je nemški zakon o čistosti, ki je dvignil kakovost piva in določil, da je pivo pijača, ki je zvarjena izrecno samo iz vode, hmelja, slajenega ječmena ter pozneje kvasa, ki ga ob zapisu zakona leta 1516 še niso poznali.

18. stoletje je prineslo pomemben napredek v umetnosti varjenja piva. Največja zahvala gre Louisu Pasteurju, ki je odkril natančno vlogo kvasa v postopku fermentacije, ter seveda iznajdba pasterizacije, ki je podaljšala življenjsko dobo in kakovost piva. Poleg tega je z industrijsko revolucijo prišlo tudi mnogo drugih pomembnih odkritij in tehnologij, ki jih uporabljamo še danes (avtomatske polnilne linije, hlajenje in distribucija z železnico).

Pivo je postajalo vedno bolj bistro, svetlo in lahkotno, zato se je pojavila nova vrsta piva, ležak. Pivovarne in njihovi novi paradni konji, so postajali vedno bolj popularni. Pivovarne so se večale in združevale, v zelo kratkem času jim je uspelo konkurenčno povoziti manjše in obrtne. Pivo je postajalo vedno bolj uniformirano in stilsko enotno.

Po dveh svetovnih vojnah in času velike krize je trpelo tudi pivovarstvo, kjer je preživelo le nekaj večjih pivovarn. Največje svetovne pivovarne so nato dolga leta masovno proizvajale pivo z močnim poudarkom na rezanju stroškov in seveda večanju dobička. Kakovosti sestavin, domiselnosti pri varjenju in končno okusu piva nihče ni posvečal preveč pozornosti in v večini večjih svetovnih pivovarn je še dandanes zelo podobno. Nato pa so na sceno stopile mikropivovarne, ki so zatresle industrijo piva.

Avtor: Pivopis.si

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje.