Igralci, preoblečeni v škofe, ki blagoslavljajo vino, vinske kraljice, predvsem pa bogato obložene mize, na katerih ne smeta manjkati pečena goska in žlahtna kapljica.

V jeseni, daleč pred našim štetjem, so se naši poganski predniki s praznovanjem zahvaljevali bogovom za dobro letino, si pripravljali zaloge za zimo in prosili, da bo tudi prihodnja takšna. Rimskokatoliška cerkev pa tega praznika ni odpravila, temveč ga je zaznamovala s priljubljenim svetnikom svetim Martinom, ki je živel v 4. stoletju. Nekoč vojak, ki je kasneje postal škof v Galiji, je bil po smrti proglašen za svetnika.

Legende o sv. Martinu

Ker je bil Martin iz Toursa nadvse skromen, sočuten in radodaren, so se o njegovem življenju kmalu pričele spletati številne legende. Ena med njimi pripoveduje o tem, kako je dal svoj plašč beraču, da ta ne bi zmrznil. Druga, da se je skril med gosi, ko so ga izvolili za škofa, a so ga glasne živali izdale s svojim gaganjem. Od tod naj bi tudi izvirala glavna praznična jed – pečena gos.

Ker je martinovo vse bolj povezano s praznovanjem, rajanjem in obilico hrane, ga mnogi imenujejo kar jesensko pustovanje.

Gos, rdeče zelje in mlinci

Martinovo izvira iz Francije, nato se je običaj razširil v Veliko Britanijo, Nemčijo, Skandinavijo in vzhodno Evropo. V Sloveniji in pri naših južnih sosedih se dan sv. Martina praznuje 11. novembra, predvsem kot praznik vina – ko se mošt z blagoslovom spremeni v pravo vino. Predvsem v vinorodnih pokrajinah takrat pripravijo velike pojedine. Na mizi v tem času kraljuje značilna Martinova gos, pospremljena z mlinci in rdečim zeljem, praznovanje pa se pogosto raztegne kar na ves teden. Poleg gosi po različnih krajih postrežejo tudi druge vrste mesa, najpogosteje perutnino, ki je lahko nadevana s kostanjem in jabolki. Pika na i pa je seveda mlado vino.

Na martinovo se je vino blagoslavljalo in ne krstilo, saj je izraz »krstiti vino« nekoč pomenil, da so gostilničarji vinu dodajali vodo.

Kako praznujejo martinovo drugod?

V Avstriji in Nemčiji v času martinovanja pripravijo različne festivale, na katerih otroci nosijo lanterne, ki so jih izdelali sami in pojejo pesmi. V Nemčiji se na večer martinovega prižgejo številni kresovi. Na Češkem in Slovaškem verjamejo, da če na martinovo sneži, bo sneg tudi za božič – sv. Martin naj bi namreč prijahal na belem konju, ki simbolizira sneg. Na Siciliji ob prazniku trde janeževe piškote namakajo v mošt in jejo. Na Nizozemskem se otroci z lanternami podajo od vrat do vrat in prosijo za sladkarije. V Veliki Britaniji pa 11. novembra poleg martinovega, ki ga obeležijo predvsem v šolah, praznujejo dan spomina na vojake, ki so umrli v prvi svetovni vojni.

Bogato obložena miza

Za martinovo je značilno izobilje – mize se kar šibijo pod prazničnimi dobrotami, ki jih v vsakem domu pripravljajo po svoje. In, ker hrano jemo tudi z očmi, seveda ni zanemarljivo, kako jo postrežemo. Trendi se s časom spreminjajo, zato naj zaključimo z zanimivim sprehodom v preteklost in nasvetom za serviranje Felicite Kalinšek v Slovenski kuharici, iz leta 1935:

»Dolžnost hišne gospodinje bodi, da ponudi hrano gostom in domačim na kar najlepši in najmičnejši način, zlasti ob kaki slovesni priliki. Vendar pa naj gospodinja pazi, da pri tem nikoli ne preobloži mize, ker s tem ne doseže svojega namena. Miza, nagromadena z dragocenimi posodami, obsežnimi vazami in ogromnimi, pestrobrojnimi šopki, na vse mogoče načine in oblike zgubanimi prti in servietami, ni lepa za človeka, ki ima dober okus. Vrhu tega pa zavzame tudi premnogo prostora in stane obilo truda. Nežna preprostost, združena z dobrohotno postrežljivostjo, napravi na izobraženega gosta vedno najboljši vtis.«

In verjetno bi se z njo strinjali še danes. Če malce bolje pomislimo, je prav skromnost tista lastnost, po kateri je bil sv. Martin najbolj cenjen.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje.

Viri: Kociper, Alenka: Martinovo nekoč in danes (intervju z etnologom dr. Damjanom J. Ovscem), Slovenske novice, 9. 11. 2012; Vogel, Milan: Martinovo - nekdanji zahvalni dan danes izrazito vinski praznik (intervju z etnologom dr. Janezom Bogatajem), Delo, 11. 11. 2011; Svenšek, Ana: Ko nas obišče sv. Martin, se mošt spremeni v vino (pogovor z etnologom Janezom Bogatajem), MMC RTV SLO, 8. 11. 2008; Kalinšek, Felicita, 1935. Slovenska kuharica, osma izdaja, Jugoslovanska knjigarna Ljubljana, str. 615; https://sl.wikipedia.org/