Kivi
Kivi izvira iz gozdnatih področij severne Kitajske, od koder se je nato v dvajsetem stoletju razširil na Novo Zelandijo, nato pa še v Evropo in Ameriko.
Kivi sodi med jesensko-zimske sadeže, saj zori pozno jeseni. Plodovi imajo rjavo zelen olupek, prekrit z dlačicami, v notranjosti pa se nahaja sočno in mehko meso zelene barve s črnimi semeni. Kivi se običajno uživa svež in je sladko-kislega okusa. Prehranska vrednost kivija je visoka, tudi na račun prehranskih vlaknin. Plodovi kivija pa so predvsem znani po bogati vsebnosti vitamina C, saj ga je v 100 g kivija kar 44 mg, kar predstavlja 55 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C se izboljša absorpcija železa iz obroka, obenem pa je vitamin C tudi dober antioksidant, ki ščiti telo pred oksidativnim stresom in podpira delovanje imunskega sistema. Poznamo več vrst kivijev.
Zeleni kivi
Zelena vrsta kivijev ima zeleno - rjavo lupino poraslo z dlačicami, meso zelene barve z drobnimi črnimi semeni. Okus plodov je sladko kisel in osvežujoč.
Zlati kivi
Zlata vrsta ima rumenkasto meso in je slajšega, tropskega okusa. Ima gladko lupino, ki je manj kosmata in zato primerna tudi za uživanje.
Kivi rdeče sonce
Kivi rdeče sonce ima svetlo zeleno-rumeno meso. V sredini okoli semen je rdeče barve. Lupina je rahlo zelene barve, okus spominja na sladko malino.
Kivijev in jagodni sorbet z limono
Naj vas zapelje sladko-kisla kombinacija super sadežev.
Želim si osvežitveNazaj na stran Malega šefa.
Nazaj