Uporaba pijač pod to klasifikacijo je postala dandanes izrazito splošna. Flaške na katerih piše Isostar, Gatorade ali cedevita za tiste na budžetu, so postale obvezna oprame za praktično vse vzdržljivostne športnike. Še več, izotonične pijače vidim srkati celo obiskovalce fitnesa, medtem ko hodijo na eliptični napravi in vmes gledajo televizijo. Je to potrebno ali nesmiselno? Kaj sploh vsebuje dober izotonik in za koga je dejansko primeren? O tem v nadaljevanju članka …

Zakaj in kdaj uporabiti izotonik?

Naše telo lahko pridobiva energijo iz najrazličnejših virov. Izstopata ogljikovi hidrati (OH) in maščobe, vendar so OH tisti, ki jih ima naše telo za ta namen »najraje«, še posebej v kontekstu visoko intenzivne telovadbe. Razlog?

Zaloge OH nosimo s seboj v obliki glikogena, predvsem v mišicah, tudi v jetrih in nekaj malega v možganih. Če se lotimo dlje časa trajajoče fizične preizkušnje je tako ključnega pomena, da pričnemo z uživanjem OH še preden se zaloge izpraznijo.

Kako vnašamo OH?

Izotoniki so tako eden izmed načinov doseganja potreb po energiji v času visoko intezivne vadbe in posledično lahko pripomorejo k boljši zmogljivosti ter manjši pojavnosti mišičnih krčev oz. muskelfibra (link na članek o muskelfibru). Ampak, velik  AMPAK, njihova učinkovitost bo odvisna od tega ali so primerno sestavljeni.

Kaj vsebuje kvaliteten izotonik?

Kar se tiče vnosa OH med vadbo lahko podamo naslednja splošna priporočila:

• Vnos ogljikovih hidratov za aktivnosti krajše od ene ure načeloma ni potreben, še posebej, če aktivnost ni visoko intenzivna.
• 30 do 60 gramov OH na uro za aktivnosti dolge med približno 60 min in 2,5 ure.
• 90 + gramov OH na uro iz mešanih virov za aktivnosti daljše od 2,5 ure.

Slednje je še posebej pomembno pri daljših vzdržljivostnih preizkušnjah, če je cilj uživati več kot 60 gramov OH na uro. Telo ima namreč omejene kapacitete presnove ene oblike OH, ki znaša 1 gram na minuto oziroma 60 gramov na uro. S kombiniranjem različnih virov med seboj zaobidemo ta problem.

Kaj pa elektroliti?

Poleg OH v izotnikih najdemo še nekaj - elektrolite. Med njimi se najpogosteje propagira magnezij kot nekaj, kar je izrednega pomena za performans in manjšo pojavnost krčev. O magneziju si lahko podrobneje preberete v naslednjem članku (link na članek o magneziju).

Resnica je, da elektrolitov ne izgubljamo s potenjem. Vsaj v bistveni meri ne. Izjema je natrij, zaradi katerega sta slana tako sol, kot naš znoj. Na vnos tega minerala je v bistvu najbolj potrebno popaziti, še posebej v bolj vročih razmerah, ko se intenzivneje potimo. Kar se tiče ostalih elektrolitov za veliko večino ljudi, ki ni »ekstremno« fizično aktivnih, dodajanje elektrolitov najbrž ne bo smiselno. Izjema so morda osebe, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ali ne želijo uživati dovolj sadja, zelenjave, stročnic in na splošno raznovrstne ter uravnotežene polnovredne hrane.

Za koga je izotonik primeren in v kakšnih situacijah?

Glede na to, da se pogovarjamo o napitku, ki je sestavljen primarno iz mešanice sladkorja in elektrolitov, je izotonik v osnovi primeren za vse. Upoštevajte samo, da gre za pijačo z nezanemarljivim deležem energije, katerega vase vnesemo hitro in zlahka. Torej idealno za športnika v situaciji, kjer potrebuje veliko energije takoj in bistveno manj idealno za nekoga, ki ima nižje energijske potrebe, pretežno sedeč način življenja ter želi izgubljati/ohranjati telesno maso.

S tem v mislih bi težko rekli, da je izotonik zelo koristen za širšo populacijo, zgolj z namenom boljše hidracije v času povišanih zunanjih temperatur ali ob pospešenem potenju. V takšnih primerih in tudi  na splošno raje svetujemo:

-          poskrbite za primerno hidracijo z uživanjem manj predelanih živil,

-          pijte dovolj vode ter drugih nekaloričnih napitkov po občutku žeje,

-          spremljajte barvo urina – dobra hidracija je videti svetlo rumeno.

Matjaž Macuh in Mario Sambolec
Feelgood – rešitve za zdravje in dobro počutje,
www.feel-good.si
info@feel-good.si