Danes so funkcionalna živila na trgovskih policah praktično vseprisotna in se jim je skoraj nemogoče izogniti. Kar v večini primerov sploh ni slabo, saj od višje zastopanosti teh živil v prehrani načeloma pričakujemo ugodne učinke na zdravje in počutje.

Premišljeno in načrtovano vključevanje funkcionalnih živil v prehrano lahko izboljša splošno kakovost prehrane in koristno prispeva k doseganju najrazličnejših, s prehrano povezanih ciljev - od izgube odvečne maščobe ali pridobivanja mišične mase do uravnavanja maščob v krvi in ugodnega vpliva na prebavo.

Funkcionalna živila: osnovna definicija

Po najosnovnejši razlagi so funkcionalna živila tista živila ali izdelki, ki vsebujejo dodana hranili ali druge koristne snovi (npr. beljakovine, omega-3, vitamini, elementi, vlaknine, polifenoli, itd.), zaradi katerih ima vključevanje teh živil v prehrano bolj ugodne učinke.
Preberite več o omega-3.
Preberite članek 99 % stvari, ki jih je o vlakninah dobro vedeti.

Funkcionalna živila so prav tako lahko živila, katerim je bila zmanjšana vsebnost snovi, ki imajo lahko negativen vpliv na zdravje posameznika (npr. nasičene in trans maščobe) in jih na ravni populacije zaužijemo preveč.

Preberite več: So nasičene maščobe škodljive?

Taka živila so bila dodana na trg z namenom pozitivnega vpliva na zdravje potrošnikov - spodbujala naj bi višji vnos tistih hranil, ki nam v sodobni prehrani pogosto “uidejo” (npr. razni vitamini in minerali ter vlaknine) ali z namenom zajezitve vnosa drugih, ki jih pogosto zaužijemo preveč. Gre torej za živila, ki naj bi bila še bolj prilagojena potrebam “modernega” človeka.

Izraz “funkcionalna živila” zajema precej široko in heterogeno skupino izdelkov, od različnih žitnih, mlečnih in mesnih proizvodov, pijač, namazov, slaščic, itd. Tipičen primer so beljakovinski napitki in pudingi, jogurti z dodatkom probiotikov in/ali prebiotikov ali namazi z znižano vsebnostjo maščob.

Preberite več: Probiotiki in prebiotiki.

Zgodovina funkcionalnih živil sega že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, kjer je Ministrstvo za zdravje, delo in blaginjo Japonske vzpostavilo regulativni sistem za živila, ki imajo morebitne koristi. Predstavljali naj bi enega pomembnih igralcev v borbi zoper porastu obolenj povezanih s prehrano.

Funkcionalnih živil je na policah trgovin malo morje. Toda kot funkcionalno ne moremo opredeliti katerega koli živila, saj mora izdelek ustrezati določenim kriterijem. Eden izmed pomembnejših kriterijev je, da gre za živila, ki so del “običajne prehrane” ljudi in da imajo dodane sestavine dejansko znanstveno potrjene koristi. V našem prostoru morajo te trditve, tako prehranske kot zdravstvene, ustrezati kriterijem, ki jih določa in regulira Evropska komisija.

Funkcionalna živila: uporabnost in kontekst

Potrebno je poudariti, da funkcionalna živila, čeprav so lahko koristna, vsekakor niso nujno potrebna. Za zdravje, dobro počutje in dolgoživost potrebna hranila lahko pridobimo po poti “običajne” hrane.

Poleg tega ne smemo zanemariti dejstva, da funkcionalna živila ne nudijo izrazitih koristi sama po sebi. Če njihovo dodajanje v prehrano posameznika ni ustrezno premišljeno in načrtovano - torej, če jih dodajamo “na pamet” in “po vrhu” sicer neuravnotežene prehrane - od njih ne moremo pričakovati bistvenih koristi.

Funkcionalna živila nam lahko olajšajo pokrivanje potreb po določenih hranilih, ki jih sicer pogosto zaužijemo premalo (npr. omega-3 maščobe, določeni vitamini in minerali, vlaknine itd.). Toda najbolj ugoden učinek bodo imela, če z njimi nadomestimo manj ugodne “originale”. Na primer, da navadne kosmiče za zajtrk nadomestimo s kosmiči z znižanim deležem sladkorja in dodanim vlakninami, ter vitamini in elementi, ali da navaden desertni puding nadomestimo z beljakovinskim pudingom.

Funkcionalna živila: primeri

Ob omembi funkcionalnih živil marsikdo dobi občutek, da gre za »oh in sploh super zdrava živila«. V resnici pa so to lahko povsem običajni živilski proizvodi, ki jih morda nevede že uživate tako rekoč vsakodnevno. Navajamo samo nekaj primerov takšnih živil, ki se prodajajo bodisi pri nas in/ali v tujini:

• Beljakovinski pudingi, jogurti in napitki.
• Kosmiči za zajtrk obogateni z vitamini in minerali.
• Jogurti z dodanimi probiotiki.
• Margarina z dodanimi rastlinskimi steroli.
• Kosmiči in moka z dodanimi beta-glukani.
• Številni prigrizki, namazi, pekovski izdelki ipd. z reducirano vsebnostjo maščob, nasičenih maščob, soli in sladkorjev.

Preberite več: Kaj pa sol?

Funkcionalna živila: da ali ne?

Funkcionalna živila pravzaprav niso nič posebnega. Vsekakor so lahko prijeten in koristen dodatek v povprečno prehrano, zagotovo pa niso nujno potrebna ali “revolucionarna” rešitev, ki bi lahko lastnoročno odpravila posledice “zanič” oz. neuravnotežene prehrane.

Mario Sambolec, Nenad Kojić in Matjaž Macuh
prehransko svetovanje in osebno trenerstvo
Feelgood – rešitve za zdravje in dobro počutje
www.feel-good.si
info@feel-good.si

Viri

• Williamson, C. (2009). Functional foods: what are the benefits? British Journal of Community Nursing, 14(6), 230–236. doi:10.12968/bjcn.2009.14.6.42588
• Hasler, C. M. (2002). Functional Foods: Benefits, Concerns and Challenges—A Position Paper from the American Council on Science and Health. The Journal of Nutrition, 132(12), 3772–3781. doi:10.1093/jn/132.12.3772