Dobrodrošli v svet odlične, sveže, zelenjave. Poleg domače zelenjave lokalnih proizvajalcev lahko na Mercatorjevih tržnicah najdete tudi pridelke iz različnih držav, s čimer vam zagotavljamo čim večjo izbiro vse leto.
Bučke
Izvirajo iz Sredozemlja. Vsebujejo veliko karotenoidov in magnezija. Imajo nizko kalorično vrednost, zato jih lahko vključimo v shujševalne diete. Temno zelene bučke zrastejo v dolžino do 30 cm. Oranžne praznične buče, ki se prodajajo za noč čarovnic pa tehtajo med 5 in 8 kg.
Cvetača
Cvetača je pogosti na jedilniku v zimskem času. Ima nizko energijsko vrednost in zelo veliko različnih možnosti priprave. Cvetača je zelo občutljiva, obstojnost ji podaljšamo s shranjevanjem v hladilniku. Pogosto jo uporabljamo v kombinaciji z brokolijem, kar deluje zelo dekorativno.
Čebula
Česen izhaja iz Srednje Azije in se je že pred tisoč leti razširil po Evropi. Gojili so ga že pred 5000 leti, saj so ga odkrili v egipčanskih grobnicah. Njegov široki spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam. Česen ima oster, nekoliki pekoč, rahlo žveplen in sladek okus. Česen se prilega večini slanih jedi.
Gobe
Gobe so cenjene zaradi prijetnega, specifičnega okusa, kot dodatek jedem ali pa kot samostojna jed. Šampinjoni so zelo občutljivi na mehanske poškodbe. Zadostuje, če jih očistimo z mehko krtačo ali vlažno krpo. Bukovi ostrigarji celo po daljšem kuhanju obdržijo svojo čvrsto konsistenco. Šitake imajo žilavo, čvrsto konsistenco in veljajo za posebno poslastico.
Hren
Hren izvira iz vzhodne Evrope. Je divja rastlina, ki raste povsod po Evropi in Ameriki. Vsebuje veliko gorčičnega olja, ki daje hrenu pekoč okus. Bogat je z vitaminom C, vsebuje tudi vitamine B1, B6 in B2. Nariban hren mora biti sveže pripravljen, saj zelo hitro izgubi aromo in ostrino.
Jajčevci
Jajčevce pred uporabo narežemo na rezine, jih razprostremo po krožniku in posolimo. Po 15 do 30 minutah, ko jajčevci spustijo vodo, jih osušimo; tako so pripravljeni za pečenje. Če jajčevce tako pripravimo, ne bodo grenki in med pečenjem ne bodo vpili preveč maščobe. Jajčevci niso primerni za zamrzovanje, ker so občutljivi na zelo nizke temperature.
Zelenjavo vam dostavimo do vrat vašega doma.
V spletno trgovino
Kislo zelje in kisla repa
Biološko kisanje je ena najstarejših tehnologij konzerviranja živil. Kislo zelje in kisla repa vsebujeta veliko vitamina C in mineralov, kot so selen, železo in magnezij ter veliko vlaknin. Mlečna kislina, ki je v kislem zelju in kisli repi, pospešuje razstrupljanje organizma, acetilholin pa ugodno vpliva na srce in ožilje.
Korenček
Korenček je ena najstarejših vrst zelenjave. V Evropi so ga gojili že v mlajši kameni dobi. Izviral naj bi iz Južne Evrope in Azije. Ima pomembno mesto v dietni prehrani, ker je energijska vrednost korenčka le 27 kcal. Poznamo rumeno in oranžno korenje. Zdravo je jesti surov korenček, kuhan pa ima celo več vitamina A.
Krompir
Zgodnje sorte krompirja izkopavamo od maja do julija, pozne sorte pa septembra. Pozne sorte vsebujejo več škroba. Gomolji so lahko dolgi, okrogli, ovalni ali ledvičasti, rumene, bele in rdeče barve. Meso je lahko rumeno ali belo. Mlad krompir je zelo občutljiv in ga lahko shranjujemo le nekaj dni, ker ima zelo nežno kožico in hitro začne gniti. Zimske sorte pa shranjujemo v hladnem in temnem prostoru, ker krompir na svetlobi hitro pozeleni.
Kumare
Kumare vsebujejo veliko vode. So energijsko zelo redka hrana, zato jih pogosto priporočajo pri shujševalnih dietah. Pospešujejo izločanje vode iz telesa in tako čistijo telo. Kumare nikoli ne smete shranjevati pri prenizki temperaturi. Če boste shranjevali kumare pri temperaturi nad 8 stopinj celzija, bo njihova življenjska doba vsaj tri tedne.
Ohrovt
Ohrovt spada v družino kapusnic. Poznamo zgodnji, jesenski in zimski ohrovt. V nasprotju z zimskim ohrovtom je zgodnji bolj nežna vrsta zelenjave in je zato med sladokusci zelo cenjen. Ohrovt ima zelo nizko energijsko vrednost. Vedno porabimo čim bolj svežega, ker zelo hitro izgublja svojo prijetno aromo in postane grenkega okusa.
Rdeča pesa
Rdeča pesa izvira iz jugozahodne Evrope. Pridelovali so jo že v Babilonu pred 4.000 leti, kot zdravilno rastlino so jo gojili že Stari Grki in Rimljani. Rdečo barvo ji daje betalain, ki je močen antioksidant. Rdečo peso moramo dobro oprati in neolupljeno skuhati, še bolj zdrava pa je, če jo surovo naribamo in zaužijemo.
Rdeči radič
Radič je bogat z vitamini in minerali. Grenak okus mu daje grenčina intibin, ki spodbuja tek in prebavo ter ugodno vpliva na jetra in kri (največ intibina je v rebrih listov). Ko kupujemo radič, izberemo glave, ki imajo lepo napete in sijoče liste. V hladilniku ga lahko hranimo en teden ali celo več.
Zanima me več vsebin o sadju in zelenjavi.
Na več vsebin
Redkvice in redkev
Najmanjše in najostrejše korenovke so živo rdeče in bele redkvice. Pobiramo jih še mlade in jih jemo surove. Oster okus jim daje alilno olje. Vzbujajo apetit in pospešujejo izločanje prebavnih sokov, zato so primerne za predjedi. Razlikujemo poletno in zimsko redkev. Zimska črna redkev je ostrejša in ko jo naribamo, mora spustiti sok, kar ublaži njen ostri okus.
Solata
Solata je dober vir vitamina C. V glavnatih solatah je več vitamina C v zunanjih listih, manj v srčku solate. Pri preostalih tipih solat pa je vitamin C razporejen bolj enakomerno. Solato je najbolje pripraviti tik pred zaužitjem. Nikoli je ne smemo namakati v vodi, ker tako izgubi v vodi topne hranilne sestavine.
Šparglji
Šparglji sodijo med najboljša pomlajevalna živila iz narave in dobra zaščitna sredstva celic pred prostimi radikali. Poznamo zelene, vijolične in bele, najbolj cenjeni pa so divji. Beluše operemo in jih od vršička navzdol previdno olupimo. Oleseneli del odrežemo. Mlade vršičke kuhamo zelo kratek čas. Špargljev zaradi velike količine nitratov ne pogrevamo.
Zelje
Zelje je kultivirana zeljnata rastlina, ki je nastala s selekcijo iz divje rastline, ki še danes raste na skalnatih evropskih obalah. Ima nizko energetsko vrednost. Po vsebnosti vitamina C se lahko primerja z limono, vsebuje tudi vitamin B1, provitamin A, vitamin K in veliko dietnih vlaknin.
Brokoli
Brokoli ima podoben videz cvetači. Ima zelo nizko energijsko vrednost, a vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter različne antioksidante, posebno žveplo vsebujočih spojin. Svež brokoli je prijetnega maslenega okusa. Odličen je, če ga skuhamo na pari ali v vodi, vendar le toliko, da se omehča, ne pa razkuha.
Nazaj na stran Malega šefa.
Nazaj