1. Nikoli ne mešaj vin med seboj

Mnogi še vedno verjamejo, da morajo med enim obrokom piti le eno vrsto vina, sicer si lahko nakopljejo glavobol. To seveda ne drži, če vino pijete v zmernih količinah. Še več, prav kombiniranje različnih vin z različnimi jedmi bo naredilo obrok žlahtnejši.

2. K ribam sodi le belo vino

Tudi to ne drži. Že res, da nekatera bela vina lepo dopolnijo okus določenih ribjih jedi, vsekakor pa to ni pravilo, ki bi mu slepo sledili. Pri izbiri vina, ki ga bomo postregli, je treba imeti v mislih, katero vrsto ribe smo izbrali in kako smo jo pripravili, pri čemer pomembno vlogo igra tudi izbira začimb. Lažje rdeče vino se lepo poda denimo k pečeni tuni, sardeli ali skuši ter k škampom na buzaro.

3. Rdeče vino postrežemo ogreto na sobno temperaturo

Ne drži. Dejstvo je, da se sobna temperatura pozimi in poleti lahko precej razlikuje, v vsakem primeru pa je previsoka za rdeča vina – zanje je namreč najprimernejša temperatura od 15 °C do 18 °C. Ne pozabite – bolj ko vino ohladite, manj arome in okusa boste zaznali.

4. Staro vino je boljše vino

To praviloma ne drži. Še posebej, če vino več let hranite v omari v dnevni sobi. Večina vin, ki jih lahko kupite v trgovinah, je namreč namenjenih takojšnjemu zaužitju. Tista, ki so namenjena ustreznemu hranjenju dlje časa, pa običajno dobite v različnih vinskih kleteh.

5. Šampanjec je le drug izraz za peneče vino

Ne. Samo vina, narejena v francoski pokrajini Champagne se lahko imenujejo šampanjci. Vsa druga vina, ki vsebujejo mehurčke oz. CO2, imenujemo peneča vina. Drži pa naslednje – če so mehurčki drobni, številni in dolgotrajni, je penina bolj kakovostna.

6. Srebrna žlička pomaga ohraniti peneče vino sveže

Takoj, ko odpremo steklenico penečega vina, začne iz nje uhajati CO2. Nekateri trdijo, da pomaga, če v vrat steklenice vstavimo srebrno žličko, ki naj bi ustvarila toplotni most in preprečevala izhajanje CO2. Te metode ne moremo potrditi niti povsem ovreči, vseeno pa raje priporočamo, da uporabite poseben zamašek za penino in zaprto steklenico za kratek čas shranite v hladilniku.

7. Vino se odlično poda k siru

To sicer drži, a ne povsem. Ne podajo se namreč vsa vina k siru. V vsakem primeru se bela vina bolje podajo k sirom kot rdeča, saj siri vina ne dopolnjujejo, temveč lahko predvsem siri z močnimi okusi izničijo okus kakovostnega vina.

8. Kuhaj z enakim vinom kot ga boš pil

Že res, da se ceneno vino tudi pri kuhi ne obnese najbolje, pa vendar bi bilo škoda v jed dodati najdražje vrhunsko vino, ki ga raje postrezite ob njej. Najbolj pogosta izbira za kuho je rdeče vino, ki poskrbi za polnejši okus jedi, seveda pa je za določene jedi primernejše belo vino. V vsakem primeru se držite pravila zmernosti.

9. Plutovinast zamašek je znak kakovostnega vina

Ne sodite vina po zamašku. Izbira zamaška je predvsem v rokah vinarja, nanjo pa vplivajo različni dejavniki, od prilagajanja trgom do upoštevanja tradicije. Pluta omogoča vinu, da diha in se nadaljuje njegovo zorenje, odpiranje pa je prav poseben dogodek. Po drugi strani se lahko v pluti razvijejo plesni, ki pokvarijo vino, pri nerodnem odpiranju pa se zamašek lahko zdrobi. Nenazadnje se tudi plutovinasti zamaški močno razlikujejo med seboj.

10. Rdeče vino je dobro za kri

Res je, da rdeče vino vsebuje železo, ki je dobro za kri, a ga vsebuje le približno en miligram na liter. Da bi torej vino vplivalo na vsebnost železa v krvi, bi ga morali spiti okoli 40 litrov na dan! To pa je precej daleč od priporočene dnevne količine – približno kozarec na dan za ženske in dva za moške.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje.